{"id":3519,"date":"2025-05-14T06:48:09","date_gmt":"2025-05-14T05:48:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/?p=3519"},"modified":"2025-05-14T06:48:39","modified_gmt":"2025-05-14T05:48:39","slug":"zdravje-v-obcini-pivka-pregled-kazalnikov-zdravja-objavljenih-za-leto-2024","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/zdravje-v-obcini-pivka-pregled-kazalnikov-zdravja-objavljenih-za-leto-2024\/","title":{"rendered":"Zdravje v ob\u010dini Pivka: pregled kazalnikov zdravja, objavljenih za leto 2024"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n
\n
\n \n
\n
\n

Zdravje je kompleksen pojem, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1948 opredelila kot stanje popolnega fizi\u010dnega, du\u0161evnega in socialnega blagostanja in ni zgolj odsotnost bolezni ali oviranosti. To pomeni, da zdravje prebivalstva ni v celoti odvisno od zdravstvenega sistema, temve\u010d nanj vplivajo \u0161tevilni dejavniki \u2013 od osebnih izbir do \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din v katerih ljudje odra\u0161\u010dajo, \u017eivijo, se izobra\u017eujejo in delajo, ter starajo.<\/p>\n

Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje Republike Slovenije vsako leto objavlja podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih ob\u010dinah in jih javnosti predstavlja preko javno dostopnega spletnega portala \u00bbZdravje v ob\u010dini\u00ab. <\/em>Ti podatki niso uporabljeni zgolj za statisti\u010dne namene, temve\u010d imajo \u0161ir\u0161i pomen \u2013 pomagajo prepoznati odstopanja, ta pa predstavljajo prilo\u017enosti za izbolj\u0161anje zdravja prebivalstva. Eden izmed klju\u010dnih ciljev tega procesa je tudi\u00a0 izbolj\u0161anje zdravstvene pismenosti in informiranosti prebivalstva, ter spodbujanje skupnostnega pristopa pri krepitvi zdravja in prepre\u010devanju bolezni. Zato je pomembno slediti podatkom o zdravju, ter s kazalniki oblikovati celovito sliko zdravstvenega stanja prebivalstva.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Zdravje prebivalcev ob\u010dine Pivka v letu 2024 je v ve\u010dini vidikov primerljivo s slovenskim povpre\u010djem, pri nekaterih kazalnikih pa se od njega nekoliko razlikuje. Povpre\u010dna dol\u017eina bolni\u0161ke odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev je v ob\u010dini Pivka zna\u0161ala 20,7 koledarskih dni na leto, kar je nekoliko manj kot slovensko povpre\u010dje (21,7 dni).<\/p>\n

Dele\u017e oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povi\u0161anega krvnega tlaka, je bil primerljiv slovenskemu povpre\u010dju, ravno tako dele\u017e oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen. Stopnja bolni\u0161ni\u010dnih obravnav zaradi sr\u010dne kapi je zna\u0161ala 1,8 na 1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, kar je ni\u017eje od slovenskega povpre\u010dja (2,0).<\/p>\n

Na tem obmo\u010dju je statisti\u010dno ve\u010d uporabnikov pomo\u010di na domu kot v povpre\u010dju po Sloveniji, kar lahko pomeni, da so potrebe po tej oskrbi ve\u010dje in hkrati storitve dobro organizirane, ter dostopne tistim, ki jih potrebujejo. Stopnja umrljivosti zaradi samomora v ob\u010dini Pivka je zna\u0161ala 20 na 100.000 prebivalcev, kar je ponovno vi\u0161je od slovenskega povpre\u010dja (18 na 100.000 prebivalcev). Samomor predstavlja resen javnozdravstveni problem, ki zahteva celostni pristop. V ob\u010dini Pivka, kjer je stopnja umrljivosti zaradi samomora nekoliko vi\u0161ja od slovenskega povpre\u010dja, je pomembno prepoznati dejavnike tveganja, ter okrepiti preventivne ukrepe in podporo za du\u0161evno zdravje.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi izbolj\u0161anju odzivnosti v preventivne programe. Ob\u010dina se lahko pohvali z vi\u0161jo stopnjo udele\u017ebe v Programu Svit, namenjenemu presejanju za raka debelega \u010drevesa in danke, ki je zna\u0161ala 68,1 %, kar je nad slovenskim povpre\u010djem (63,4 %). \u017dal pa je presejanost v Programu Zora, ki omogo\u010da zgodnje odkrivanje raka materni\u010dnega vratu \u00a0dosegla 64,5 %, kar je ob\u010dutno manj od slovenskega povpre\u010dja (71,4 %). V Programu Dora, namenjenem zgodnjemu odkrivanju raka dojk, je bila udele\u017eba v ob\u010dini 76,2 %, medtem ko slovensko povpre\u010dje zna\u0161a 77,8 %. Ti podatki ka\u017eejo na potrebo po dodatnih prizadevanjih za ozave\u0161\u010danje ciljne populacije o pomenu preventivnih pregledov, ter odpravi morebitnih ovir, kot so pomanjkanje informacij, strah pred pregledi ali diagnozo.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Izpostaviti velja tudi vi\u0161ji dele\u017e prekomerno te\u017ekih otrok v ob\u010dini. Podatki, pridobljeni iz programa SLOfit (\u0160portnovzgojni karton) ka\u017eejo, da je med otroci v starosti 6 – 14 let ve\u010d kot \u010detrtina prekomerno te\u017ekih (Slovensko povpre\u010dje: 24,95 %, Pivka: 29,5 %). V prihodnosti bo potrebno razmisliti o ukrepih, kako spodbuditi primarne dru\u017eine, celotno dru\u017ebo kot tudi izobra\u017eevalne in druge ustanove pri oblikovanju bolj zdravega okolja za otroke.<\/p>\n

\u00a0Izbira na\u010dina \u017eivljenja je sicer odlo\u010ditev posameznika, a tudi okoljski dejavniki pomembno vplivajo na mo\u017enosti vzdr\u017eevanja zdravih navad in dobrega po\u010dutja. Dostopnost do zdrave prehrane, mo\u017enosti za telesno aktivnost, kakovost zraka in vode, ter podpora skupnosti so klju\u010dni za spodbudo posameznika pri ohranjanju zdravega \u017eivljenjskega sloga. V ob\u010dini Pivka je dobro razvita mre\u017ea dru\u0161tev bolnikov, ki nudijo podporo in potrebne informacije, hkrati pa spodbujajo preventivne dejavnosti in zdrav na\u010din \u017eivljenja. V Zdravstvenem domu Postojna si prizadevamo, da bi s celostnim pristopom, vklju\u010dno s programi Centra za krepitev zdravja izbolj\u0161ali ozave\u0161\u010denost prebivalstva o pomenu zdravega \u017eivljenjskega sloga in prepre\u010devanja bolezni. \u017delimo si ve\u010d povezovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo, \u0161olami in delovnimi organizacijami, ter tako prebivalce spodbuditi k bolj\u0161emu odzivu na preventivne programe. \u00a0<\/p>\n

Ve\u010d o kazalnikih zdravja v ob\u010dini Pivka na: https:\/\/obcine.nijz.si\/<\/p>\n

Vir: NIJZ<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Larisa Hre\u0161\u010dak \u0160vigelj, dipl. medicinska sestra s spec. znanji<\/p>\n

Vodja Centra za krepitev zdravja Postojna<\/p> <\/div>\n<\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n <\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zdravje je kompleksen pojem, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1948 opredelila kot stanje popolnega fizi\u010dnega, du\u0161evnega in socialnega blagostanja in ni zgolj odsotnost bolezni ali oviranosti. To pomeni, da zdravje prebivalstva ni v celoti odvisno od zdravstvenega sistema, temve\u010d nanj vplivajo \u0161tevilni dejavniki \u2013 od osebnih izbir do \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din v katerih […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3478,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"advgb_blocks_editor_width":"","advgb_blocks_columns_visual_guide":"","footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-3519","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-aktualno","has-post-title","has-post-date","has-post-category","has-post-tag","has-post-comment","has-post-author",""],"author_meta":{"display_name":"SiteAdmin","author_link":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/author\/siteadmin\/"},"featured_img":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/ZdravjeVObcini-Postojna-225x300.png","coauthors":[],"tax_additional":{"categories":{"linked":["Aktualno<\/a>"],"unlinked":["Aktualno<\/span>"]}},"comment_count":"0","relative_dates":{"created":"Posted 12 mesecev ago","modified":"Updated 12 mesecev ago"},"absolute_dates":{"created":"Posted on 14 maja, 2025","modified":"Updated on 14 maja, 2025"},"absolute_dates_time":{"created":"Posted on 14 maja, 2025 6:48","modified":"Updated on 14 maja, 2025 6:48"},"featured_img_caption":"","series_order":"","publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-05-03 22:16:34","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"builder_content":"

Zdravje je kompleksen pojem, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1948 opredelila kot stanje popolnega fizi\u010dnega, du\u0161evnega in socialnega blagostanja in ni zgolj odsotnost bolezni ali oviranosti. To pomeni, da zdravje prebivalstva ni v celoti odvisno od zdravstvenega sistema, temve\u010d nanj vplivajo \u0161tevilni dejavniki \u2013 od osebnih izbir do \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din v katerih ljudje odra\u0161\u010dajo, \u017eivijo, se izobra\u017eujejo in delajo, ter starajo.<\/p>

Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje Republike Slovenije vsako leto objavlja podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih ob\u010dinah in jih javnosti predstavlja preko javno dostopnega spletnega portala \u00bbZdravje v ob\u010dini\u00ab. <\/em>Ti podatki niso uporabljeni zgolj za statisti\u010dne namene, temve\u010d imajo \u0161ir\u0161i pomen \u2013 pomagajo prepoznati odstopanja, ta pa predstavljajo prilo\u017enosti za izbolj\u0161anje zdravja prebivalstva. Eden izmed klju\u010dnih ciljev tega procesa je tudi\u00a0 izbolj\u0161anje zdravstvene pismenosti in informiranosti prebivalstva, ter spodbujanje skupnostnega pristopa pri krepitvi zdravja in prepre\u010devanju bolezni. Zato je pomembno slediti podatkom o zdravju, ter s kazalniki oblikovati celovito sliko zdravstvenega stanja prebivalstva.<\/p>

\u00a0<\/p>

Zdravje prebivalcev ob\u010dine Pivka v letu 2024 je v ve\u010dini vidikov primerljivo s slovenskim povpre\u010djem, pri nekaterih kazalnikih pa se od njega nekoliko razlikuje. Povpre\u010dna dol\u017eina bolni\u0161ke odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev je v ob\u010dini Pivka zna\u0161ala 20,7 koledarskih dni na leto, kar je nekoliko manj kot slovensko povpre\u010dje (21,7 dni).<\/p>

Dele\u017e oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povi\u0161anega krvnega tlaka, je bil primerljiv slovenskemu povpre\u010dju, ravno tako dele\u017e oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen. Stopnja bolni\u0161ni\u010dnih obravnav zaradi sr\u010dne kapi je zna\u0161ala 1,8 na 1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, kar je ni\u017eje od slovenskega povpre\u010dja (2,0).<\/p>

Na tem obmo\u010dju je statisti\u010dno ve\u010d uporabnikov pomo\u010di na domu kot v povpre\u010dju po Sloveniji, kar lahko pomeni, da so potrebe po tej oskrbi ve\u010dje in hkrati storitve dobro organizirane, ter dostopne tistim, ki jih potrebujejo. Stopnja umrljivosti zaradi samomora v ob\u010dini Pivka je zna\u0161ala 20 na 100.000 prebivalcev, kar je ponovno vi\u0161je od slovenskega povpre\u010dja (18 na 100.000 prebivalcev). Samomor predstavlja resen javnozdravstveni problem, ki zahteva celostni pristop. V ob\u010dini Pivka, kjer je stopnja umrljivosti zaradi samomora nekoliko vi\u0161ja od slovenskega povpre\u010dja, je pomembno prepoznati dejavnike tveganja, ter okrepiti preventivne ukrepe in podporo za du\u0161evno zdravje.<\/p>

\u00a0<\/p>

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi izbolj\u0161anju odzivnosti v preventivne programe. Ob\u010dina se lahko pohvali z vi\u0161jo stopnjo udele\u017ebe v Programu Svit, namenjenemu presejanju za raka debelega \u010drevesa in danke, ki je zna\u0161ala 68,1 %, kar je nad slovenskim povpre\u010djem (63,4 %). \u017dal pa je presejanost v Programu Zora, ki omogo\u010da zgodnje odkrivanje raka materni\u010dnega vratu \u00a0dosegla 64,5 %, kar je ob\u010dutno manj od slovenskega povpre\u010dja (71,4 %). V Programu Dora, namenjenem zgodnjemu odkrivanju raka dojk, je bila udele\u017eba v ob\u010dini 76,2 %, medtem ko slovensko povpre\u010dje zna\u0161a 77,8 %. Ti podatki ka\u017eejo na potrebo po dodatnih prizadevanjih za ozave\u0161\u010danje ciljne populacije o pomenu preventivnih pregledov, ter odpravi morebitnih ovir, kot so pomanjkanje informacij, strah pred pregledi ali diagnozo.<\/p>

\u00a0<\/p>

Izpostaviti velja tudi vi\u0161ji dele\u017e prekomerno te\u017ekih otrok v ob\u010dini. Podatki, pridobljeni iz programa SLOfit (\u0160portnovzgojni karton) ka\u017eejo, da je med otroci v starosti 6 - 14 let ve\u010d kot \u010detrtina prekomerno te\u017ekih (Slovensko povpre\u010dje: 24,95 %, Pivka: 29,5 %). V prihodnosti bo potrebno razmisliti o ukrepih, kako spodbuditi primarne dru\u017eine, celotno dru\u017ebo kot tudi izobra\u017eevalne in druge ustanove pri oblikovanju bolj zdravega okolja za otroke.<\/p>

\u00a0Izbira na\u010dina \u017eivljenja je sicer odlo\u010ditev posameznika, a tudi okoljski dejavniki pomembno vplivajo na mo\u017enosti vzdr\u017eevanja zdravih navad in dobrega po\u010dutja. Dostopnost do zdrave prehrane, mo\u017enosti za telesno aktivnost, kakovost zraka in vode, ter podpora skupnosti so klju\u010dni za spodbudo posameznika pri ohranjanju zdravega \u017eivljenjskega sloga. V ob\u010dini Pivka je dobro razvita mre\u017ea dru\u0161tev bolnikov, ki nudijo podporo in potrebne informacije, hkrati pa spodbujajo preventivne dejavnosti in zdrav na\u010din \u017eivljenja. V Zdravstvenem domu Postojna si prizadevamo, da bi s celostnim pristopom, vklju\u010dno s programi Centra za krepitev zdravja izbolj\u0161ali ozave\u0161\u010denost prebivalstva o pomenu zdravega \u017eivljenjskega sloga in prepre\u010devanja bolezni. \u017delimo si ve\u010d povezovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo, \u0161olami in delovnimi organizacijami, ter tako prebivalce spodbuditi k bolj\u0161emu odzivu na preventivne programe. \u00a0<\/p>

Ve\u010d o kazalnikih zdravja v ob\u010dini Pivka na: https:\/\/obcine.nijz.si\/<\/p>

Vir: NIJZ<\/p>

\u00a0<\/p>

Larisa Hre\u0161\u010dak \u0160vigelj, dipl. medicinska sestra s spec. znanji<\/p>

Vodja Centra za krepitev zdravja Postojna<\/p>","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3519","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3519"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3519\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3526,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3519\/revisions\/3526"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3478"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3519"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3519"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zd-po.si\/ckz\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3519"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}