Zdravje v občini Pivka: pregled kazalnikov zdravja, objavljenih za leto 2024
Zdravje je kompleksen pojem, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1948 opredelila kot stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja in ni zgolj odsotnost bolezni ali oviranosti. To pomeni, da zdravje prebivalstva ni v celoti odvisno od zdravstvenega sistema, temveč nanj vplivajo številni dejavniki – od osebnih izbir do življenjskih okoliščin v katerih ljudje odraščajo, živijo, se izobražujejo in delajo, ter starajo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije vsako leto objavlja podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah in jih javnosti predstavlja preko javno dostopnega spletnega portala »Zdravje v občini«. Ti podatki niso uporabljeni zgolj za statistične namene, temveč imajo širši pomen – pomagajo prepoznati odstopanja, ta pa predstavljajo priložnosti za izboljšanje zdravja prebivalstva. Eden izmed ključnih ciljev tega procesa je tudi izboljšanje zdravstvene pismenosti in informiranosti prebivalstva, ter spodbujanje skupnostnega pristopa pri krepitvi zdravja in preprečevanju bolezni. Zato je pomembno slediti podatkom o zdravju, ter s kazalniki oblikovati celovito sliko zdravstvenega stanja prebivalstva.
Zdravje prebivalcev občine Pivka v letu 2024 je v večini vidikov primerljivo s slovenskim povprečjem, pri nekaterih kazalnikih pa se od njega nekoliko razlikuje. Povprečna dolžina bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev je v občini Pivka znašala 20,7 koledarskih dni na leto, kar je nekoliko manj kot slovensko povprečje (21,7 dni).
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil primerljiv slovenskemu povprečju, ravno tako delež oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je znašala 1,8 na 1000 prebivalcev, starih med 35 in 74 let, kar je nižje od slovenskega povprečja (2,0).
Na tem območju je statistično več uporabnikov pomoči na domu kot v povprečju po Sloveniji, kar lahko pomeni, da so potrebe po tej oskrbi večje in hkrati storitve dobro organizirane, ter dostopne tistim, ki jih potrebujejo. Stopnja umrljivosti zaradi samomora v občini Pivka je znašala 20 na 100.000 prebivalcev, kar je ponovno višje od slovenskega povprečja (18 na 100.000 prebivalcev). Samomor predstavlja resen javnozdravstveni problem, ki zahteva celostni pristop. V občini Pivka, kjer je stopnja umrljivosti zaradi samomora nekoliko višja od slovenskega povprečja, je pomembno prepoznati dejavnike tveganja, ter okrepiti preventivne ukrepe in podporo za duševno zdravje.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi izboljšanju odzivnosti v preventivne programe. Občina se lahko pohvali z višjo stopnjo udeležbe v Programu Svit, namenjenemu presejanju za raka debelega črevesa in danke, ki je znašala 68,1 %, kar je nad slovenskim povprečjem (63,4 %). Žal pa je presejanost v Programu Zora, ki omogoča zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu dosegla 64,5 %, kar je občutno manj od slovenskega povprečja (71,4 %). V Programu Dora, namenjenem zgodnjemu odkrivanju raka dojk, je bila udeležba v občini 76,2 %, medtem ko slovensko povprečje znaša 77,8 %. Ti podatki kažejo na potrebo po dodatnih prizadevanjih za ozaveščanje ciljne populacije o pomenu preventivnih pregledov, ter odpravi morebitnih ovir, kot so pomanjkanje informacij, strah pred pregledi ali diagnozo.
Izpostaviti velja tudi višji delež prekomerno težkih otrok v občini. Podatki, pridobljeni iz programa SLOfit (Športnovzgojni karton) kažejo, da je med otroci v starosti 6 – 14 let več kot četrtina prekomerno težkih (Slovensko povprečje: 24,95 %, Pivka: 29,5 %). V prihodnosti bo potrebno razmisliti o ukrepih, kako spodbuditi primarne družine, celotno družbo kot tudi izobraževalne in druge ustanove pri oblikovanju bolj zdravega okolja za otroke.
Izbira načina življenja je sicer odločitev posameznika, a tudi okoljski dejavniki pomembno vplivajo na možnosti vzdrževanja zdravih navad in dobrega počutja. Dostopnost do zdrave prehrane, možnosti za telesno aktivnost, kakovost zraka in vode, ter podpora skupnosti so ključni za spodbudo posameznika pri ohranjanju zdravega življenjskega sloga. V občini Pivka je dobro razvita mreža društev bolnikov, ki nudijo podporo in potrebne informacije, hkrati pa spodbujajo preventivne dejavnosti in zdrav način življenja. V Zdravstvenem domu Postojna si prizadevamo, da bi s celostnim pristopom, vključno s programi Centra za krepitev zdravja izboljšali ozaveščenost prebivalstva o pomenu zdravega življenjskega sloga in preprečevanja bolezni. Želimo si več povezovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo, šolami in delovnimi organizacijami, ter tako prebivalce spodbuditi k boljšemu odzivu na preventivne programe.
Več o kazalnikih zdravja v občini Pivka na: https://obcine.nijz.si/
Vir: NIJZ
Larisa Hreščak Švigelj, dipl. medicinska sestra s spec. znanji
Vodja Centra za krepitev zdravja Postojna
